Spremembe davčne zakonodaje 2017

ZAKON O DAVKU OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

Uradni list 68/16, z dne 4.11.2016, veljavnost s 1. januarjem 2017.

1. Zvišanje splošne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 17 % na 19 %.

2. Amortizacija dobrega imena ni davčno priznan odhodek (čeprav ga SRS 

opredeljuje kot poslovni odhodek). Prevrednotenje oziroma slabitve na podlagi 23. člena ZDDPO-2 pa so še vedno davčno priznane v višini 20 % vrednosti vsako leto.

3. Olajšave političnim strankam se ukinjajo.

ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU 

Uradni list 63/16, z dne 7.10.2016, veljavnost s 1. januarjem 2017 (del določb s 1. januarjem 2018)

1. Dediči kot pravni nasledniki zapustnika bodo lahko izpolnili davčne obveznosti zapustnika, ki jim je že potekel rok plačila, v 60 dneh (prej 30 dni) od pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zakon tudi ne nalaga več plačila zamudnih obresti od dneva smrti zapustnika pa do dneva nastopa davčne obveznosti.

2. Obrestne mere se dvigujejo. Do sedaj so bile vezane na medbančno obrestno mero (Euribor). Od 1.1.2017 pa bodo fiksne in se bodo gibale od 2 % do 7 %.

Obrestna mera 2 % velja za primere:

• Odlog davčne izvršbe v primeru vložene pritožbe
• Odlog ali obročno plačilo davčne obveznosti.
•  Zadržanje že začete izvršbe.

Slednje  velja v celoti za  fizične osebe, za davčne zavezance, ki  niso fizične osebe velja v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, če je ta nad 2 %.

Obrestna mera 3 % velja za primere:

• Predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave.
• Predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka, če davčni organ takšne predložitve ne dopusti.
• Vložitve davčne napovedi  na podlagi samoprijave.

5 % obrestna mera je določena za predložitev davčnega obračuna v postopku inšpekcijskega nadzora in 7 % obrestna mera velja za primere, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost.

Zamudne obresti ostajajo enake v višini 9 %.

Zakon torej  zvišuje obrestne mere, saj je do sedaj kot osnova veljala evropska medbančna obrestna mera  za ročnost enega leta z dodatki odstotnih točk v odvisnosti od  zamude.

 

3. Pri obnovi postopka  se črta krajevno pristojnost posameznih finančnih uradov. Do sedaj je namreč veljajo, da se za krajevno pristojen organ šteje tisti, ki je izdal odločbo v postopku, ki se obnavlja.

4. Odlog in obročno odplačevanje davka pri hujši gospodarski škodi. Davčni organ bo po novem imel možnost, da bo tudi v primerih potrjene prisilne poravnave v skladu z ZFPPIPP, dovolil obročno odplačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih (obvezna priložitev pravnomočnega sklepa o potrjeni poenostavljeni prislilni poravnavi).  Zakon postavlja časovno omejitev in sicer za pravnomočne sklepe pri katerih je bil postopek poenostavljene prisilne poravnave uveden po 26.4.2016.

5. Pisna seznanitev o izidu davčnega inšpekcijskega nadzora ne bo več obvezna, ker bo zavezanec že s pisnim zapisnikom seznanjen z vsemi  dejstvi, izidom, pomembnejšimi dejanji v postopku…

6. Davčni zavezanec bo imel možnost predložitve davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.  V 20. dneh po vročitvi zapisnika lahko predloži davčni obračun, kjer upošteva ugotovitve davčnega organa, ki izhajajo iz zapisnika  in hkrati plača davek , skupaj s 5 % obresti od poteka roka za plačilo do predložitve obračuna. Kazni v tem primeru ni.

7. Prejemki, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, so lahko z davčno izvršbo obremenjeni le do višine 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 76 % minimalne plače.  V primeru, če dolžnik preživlja tudi družinske člane je  varovalni znesek trenutno 600,95 €, dodan je  znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih za dodelitev denarne socialne pomoči, določenih v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Povezava!

Takšna omejitev velja tudi za samostojne podjetnike posameznike in njegove družinske člane in druge osebe, ki jih mora preživljati skladno z zakoni.

8. Ponovna uvedba zamika pri plačevanju davkov in prispevkov. Uvaja se petdnevni zamik pri plačilu davčnega odtegljala in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo v obračunu davčnega odtegljaja (REK in ODO-1). Sprememba velja pri izplačilih po 1.1.2017.

Primer:
Zavezanec izplača plačo 15.1.2017. Poročanje davčnemu organu preko REK obrazcev je nespremenjeno, torej na dan izplačila dohodka. Prispevke in dohodnino pa lahko plača v petih dneh od izplačila dohodka, do 20.1.2017.

Petdnevni zamik velja tudi za prispevke za socialno varnost za zavezance, ki plačujejo prispevke do 15. v mesecu za pretekli mesec. Po 1.1.2017 bo zavezanec prispevke lahko plačal do 20. v mesecu.

Novost ne velja za :

• Predložitev ostalih obračunov.
• Plačila posebnega davka na določene prejemke (še vedno tri dni po izplačilu dohodka)   Povezava!
• Plačila dajatev od dohodka za začasno ali občasno delo upokojencev (na dan izplačila dohodka).

9. Davčni organ bo na portalu eDavki sam odložil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance, ki so sami dolžni  izračunati in plačati prispevke za socialno varnost ter v primeru, da razpolaga s podatki za določitev osnove za plačilo prispevkov.

Samozaposleni, družbeniki, zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, kmečki zavarovanci, prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti bodo do 10. v mesecu v sistem eDavki prejeli predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost.

V primeru, da davčni organ obrazca  ne bo odložil, ga mora zavezanec sam v veljavnem roku ( do 15.) . Isto velja v primeru sprememb osnov zaradi npr. bolniškega staleža, starševskega dopusta… mora zavezanec spremembe sam javiti. 

Sprememba začne veljati z januarjem 2017, za določene primere pa z januarjem 2018.

10. Kazenske določbe so dopolnjene in glede  na nove materialne obveznosti tudi na novo določene. Med drugim se kaznuje napačna predložitev davčne napovedi posameznika vezano na obvezo vložitve napovedi za odmero dohodnine v kolikor ni bilo vročenega informativnega izračuna dohodnine do 15. junja tekočega leta za preteklo leto,  pa tudi  obvezo vložitve napovedi skladno z  288., 318., 323. in 326. členom.

11. Opredeljena je narava hudega prekrška z določenimi mejnimi višinami neplačila davka (398. člen).